METODOLOŠKA POJASNILA
MEJNE/CILJNE/ALARMNE VREDNOSTI
Mejne in ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi določa Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. L. RS, št. 91/11, 8/15, 66/18 in 44/22-ZVO-2). V skladu s citirano uredbo je pomen mejnih in ciljnih vrednosti naslednji:
- mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči,
- ciljna vrednost je raven, določena s ciljem izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je treba, če je to mogoče, doseči v določenem času,
V tabeli 1 prikazujemo mejne in cilje vrednosti parametrov, ki se merijo na merilnih postajah v Občini Škofja Loka.
Parameter | Enota | Časovno obdobje meritev | Mejna/ciljna vrednost |
---|---|---|---|
Dušikov dioksid (NO2)1 | µg/m3 | 1 ura | 200, max.18 preseganj/leto |
leto | 40 | ||
Delci PM101 | µg/m3 | 24 ur | 50, max. 35 preseganj/leto |
leto | 40 | ||
Delci PM2,51 | µg/m3 | leto | 20 |
ogljikov monoksid (CO)1 | mg/m3 | 8 h | 10 |
Ozon (O3)2 | µg/m3 | 8 h | 120, max. 25 preseganj/leto |
Opombe: 1: mejna vrednost, 2: ciljna vrednost. |
Na merilnih postajah se prikazujejo trenutne vrednosti in povprečne 1 urne vrednosti.
Mejne in cilje vrednosti so določene za različna obdobja merjenja (1 urna vrednost, 8 urna vrednost, 24 urna vrednost, letna vrednost),
zato se jih ne da enostavno odčitati iz prikazovalnikov vrednosti na merilnih postajah, ampak jih je treba posebej izračunati.
V ta namen Občina Škofja Loka vsako leta izdela Poročilo o meritvah kakovosti zunanjega zraka v Občini Škofja Loka posamezno koledarsko leto.
V tem poročilu so izmerjene vrednosti preračunane in primerjane z mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi.
Poročila o meritvah kakovosti zunanjega zraka v Občini Škofja Loka so objavljena na spletni strani občine.
INDEKS ONESNAŽENOSTI ZRAKA (AIR QUALITY INDEX – AQI)
Indeks onesnaženosti zraka (Air Quality index – AQI) je namenjen prikazovanju trenutnih vrednosti (on-line) za takojšnjo informacijo občanom o tem, kakšna je trenutna kakovost zraka. Na podlagi prikazanih vrednosti občani lahko prilagodijo svoje aktivnosti glede na onesnaženost zunanjega zraka.
AQI prikazuje trenutne vrednosti onesnaženosti zunanjega zraka za posamezen parameter v obliki barvne skale, s katero se na enostaven in hiter način ugotoviti trenutno stanje kakovosti zunanjega zraka.
V nadaljevanju v tabeli 2 prikazujemo sprejete AQI indekse za posamezne parametre ter barvno skalo, ki se uporabljajo za prikazovanje na spletni strani občine.
Ker AQI prikazuje trenutne vrednosti, le tega ne moremo primerjati z mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi.
Indeks | Indeks ime | PM10 (µg/m3)* | PM2,5 (µg/m3)* | NO2 (µg/m3)** | O3 (µg/m3)** |
---|---|---|---|---|---|
100 | zelo slabo | >100 | >80 | >400 | >240 |
76-100 | slabo | 76-100 | 41-80 | 201-400 | 181-240 |
75-51 | mejno | 41-75 | 21-40 | 101-200 | 101-180 |
<=50 | dobro | <=40 | <=20 | <=100 | <=100 |
Opombe: * povprečje izraženo kot uteženo drseče povprečje 12 h, s poudarkom na zadnjih treh urah, ** urno povprečje. |
Agencija RS je izdala priporočila za ukrepanje prebivalstva pri posameznih vrednostih AQI, in sicer za PM10 delce in ozon, ki jih prikazujemo v nadaljevanju v tabeli 3 in tabeli 4.
Razred onesnaženosti - prašni delci PM10 | ||||
---|---|---|---|---|
Raven onesnaženosti | dobro | mejno | slabo | Zelo slabo |
Koncentracija v µg/m3 | <40 | 41 - 75 | 76 - 100 | >100 |
Priporočila za ranljive skupine:
|
Brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. | Odrasli in otroci z boleznimi pljuč ter odrasli z boleznimi srca, ki občutijo simptome: naj razmislijo o zmanjšanju fizičnih aktivnosti na prostem. |
Odrasli in otroci z boleznimi pljuč ter odrasli z boleznimi srca: zmanjšanje intenzivnejših fizičnih aktivnosti na prostem in še posebej,
če čutijo težave. Astmatiki: pričakovana pogostejša raba inhalatorjev. Pri roki je treba imeti zdravila za hitro lajšanje napadov. Starejši ljudje: zmanjšanje fizičnih aktivnost. |
Odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca, starejši: izogibanje intenzivnejšim fizičnim aktivnostim. Astmatiki: pričakovana pogostejša raba inhalatorjev. Pri roki je treba imeti zdravila za hitro lajšanje napadov. |
Priporočila za splošno populacijo | Brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. | Brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. | Vsak, ki občuti nelagodje, kot so vnetje oči, kašelj ali bolečine v žrelu: naj razmisli o zmanjšanju fizičnih aktivnosti, še zlasti na prostem. | Vsi: zmanjšanje fizične aktivnosti, še zlasti na prostem, še posebej, če čutijo težave, kot so bolečine v žrelu in kašelj. |
Razred onesnaženosti - Ozon O3 | ||||
---|---|---|---|---|
Raven onesnaženosti | dobro | mejno | slabo | Zelo slabo |
Koncentracija v µg/m3 | <100 | 101 - 180 | 181 - 240 | >240 |
Priporočila za ranljive skupine:
|
Brez omejitev, vse dejavnosti na prostem. | Priporočamo zmanjšanje intenzivnejših fizičnih aktivnosti, še zlasti na prostem in še posebej, če opazite simptome, kot so vneto oko, kašelj in/ali vneto žrelo. |
Priporočamo zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem in umik v notranje prostore, v katerih so koncentracije ozona praviloma nižje. Pri odraslih in otrocih, ki so srčni bolniki ali imajo težave z dihali vključno z astmo ter starejših je verjetnost za nastanek težav večja. Zanje velja, da naj vedno sledijo napotkom svojega zdravnika glede terapije in morebitnih omejitev ter skrbijo za svojo kondicijo. |
Priporočamo umik v notranje prostore, v katerih so koncentracije ozona praviloma nižje. Pri odraslih in otrocih, ki so srčni bolniki ali imajo težave z dihali vključno z astmo ter starejših je verjetnost za nastanek težav večja. Zanje velja, da naj vedno sledijo napotkom svojega zdravnika glede terapije in morebitnih omejitev ter skrbijo za svojo kondicijo. |
Priporočila za splošno populacijo | Uživajte v svojih običajnih aktivnostih na prostem. | Razmislite o zmanjšanju intenzivnejših fizičnih dejavnosti na prostem, če opazite simptome, kot so vneto oko, kašelj in/ali vneto žrelo. | Razmislite o zmanjšanju fizičnih aktivnosti, še zlasti na prostem in še posebej, če čutite težave, kot so bolečine v žrelu in kašelj. | Priporočamo umik v notranje prostore, v katerih so koncentracije ozona praviloma nižje. |
HRUP V OKOLJU
Na merilnih mestih so nameščeni tudi merilniki hrupa, ki kontinuirano merijo hrup v okolju. Pri tem merijo hrup v okolju, ki je posledica različnih virov hrupa kot je cestni promet, železniški promet, hrupa kmetijskih strojev, hrup industrijskih virov hrupa, hrup prezračevalnih naprav, klimatov, hladilnih naprav, hrupa, ki ga povzročajo ljudje z domačimi deli: kosilnice, gradbena dela,….. Tak hrup imenujemo hrup celotne obremenitve okolja s hrupom in je določen z dvema kazalnikoma hrupa, ki sta Ldvn in Lnoč.
Ldvn je kombinirani kazalnik hrupa, ki se določi kot povprečna letna raven hrupa po posebni formuli z upoštevanjem izmerjenih vrednosti hrupa v:
- dnevnem obdobju dneva, ki traja od 6.00 do 18.00 ure,
- večernem obdobju dneva, ki traja od 18.00 ure do 22.00 ure,
- nočnem času, ki traja od 22.00 ure do 6.00 ure.
Lnoč je kazalnik hrupa, ki je določen kot povprečna letna vrednost ravni hrupa v obdobju od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj.
Ljudje slišimo hrup v okolju kot trenutne vrednosti ravni hrupa, ki so vedno višje kot letne povprečne vrednosti hrupa. Mejne vrednosti v Sloveniji in v Evropi so določene kot letne povprečne vrednosti hrupa.
Mejne vrednosti za hrup v okolju določa Uredba o mejnih vrednostih hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22- ZVO-2), ki določa mejne vrednosti glede na območja varstva pred hrupom.
V tabeli 5 prikazujemo mejne vrednosti za hrup za posamezne kazalnike hrupa glede na območje varstva pred hrupom. V tabeli 5 prikazujemo mejne vrednosti hrupa samo za celotno obremenitev, ker se na merilnih postajah meri samo celotna obremenitev okolja s hrupom. Mejne vrednosti v tabeli 5 so določene za območja, na katere ne vpliva hrup prometa cest in železnic.
Območje varstva pred hrupom | Lnoč (dBA) | Ldvn (dBA) |
---|---|---|
IV. območje | 65 | 75 |
III. območje | 55 | 60 |
II. območje | 45 | 55 |
I. območje | 40 | 50 |
V tabeli 6 prikazujemo mejne vrednosti za hrup za posamezne kazalnike hrupa glede na območje varstva pred hrupom. V tabeli 6 prikazujemo mejne vrednosti hrupa samo za celotno obremenitev, ker se na merilnih postajah meri samo celotna obremenitev okolja s hrupom. Mejne vrednosti v tabeli 6 so določene za območja, na katere vpliva hrup prometa cest in železnic.
Območje varstva pred hrupom | Lnoč (dBA) | Ldvn (dBA) |
---|---|---|
IV. območje | 80 | 80 |
III. območje | 59 | 69 |
II. območje | 53 | 63 |
I. območje | 47 | 57 |
Za posamezna merilna mesta, kjer v Občini Škofja Loka izvajamo meritve hrupa veljajo območja varstva pred hrupom in mejne vrednosti, ki jih prikazujemo v tabeli 7.
Merilna postaja | Enota urejanja prostora1 | Namenska raba enote urejanja prostora | SVPH2 po OPN3 | SVPH2 po Uredbi hrup4 | Mejne vrednosti | |
---|---|---|---|---|---|---|
Lnoč | Ldvn | |||||
Avtobusna postaja Škofja Loka |
ŠK-13 ŠK-13/13 |
CU - Osrednja območja centralnih dejavnosti, v neposredni bližini linijski vir hrupa cesta. | III | III | 59 | 69 |
Frankovo naselje |
ŠK-37 ŠK-37/02 |
SSa - Stanovanjske površine z dejavnostmi - enodružinska gradnja. | III | III | 59 | 69 |
Godešič | GD-04 | SSa - Stanovanjske površine z dejavnostmi - enodružinska gradnja, v neposredni bližini linijski vir hrupa - cesta. | III | III | 59 | 69 |
Trata |
ŠK-40 ŠK-40/14 |
PO – Ostale prometne površine, v neposredni bližini linijski viri hrupa: ceste + železnica. | III | III | 59 | 69 |
Virmaše |
ŠK-33 ŠK-33/08 |
SK – Površine podeželskega naselja, v neposredni bližini linijski vir hrupa, cesta. | III | III | 59 | 69 |
Opombe: 1 – Enote urejanja prostora so povzete po Občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka 2 - SVPH: Stopnja varstva pred hrupom 3 - OPN: Občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka 4 – Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 43/18, 59/19, 44/22- ZVO-2) |